Zaključki 7. Dnevi mediacij 2017

30. novembra in 1. decembra 2017 so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v Ljubljani potekali 7. Dnevi mediacij. Letošnje vsebinsko vodiloje bilo prispevati k razvoju mediacije, ob skorajšnji 25 letnici razvoja, ki jo bomo v Sloveniji obeležili v letu 2018. Prvi pilotni mediacijski projekti so bili zastavljeni že v leta 1993, a razvojno številni izzivi ostajajo. Umeščanje mediacije v družbo, neizkoriščene možnosti njenega samostojnega izvajanja na številnih družbenih področjih, skrb za kakovost znanj in izvajanih mediacij so le nekateri med njimi. Vsebinsko smo dneve mediacij v letu 2017 naslovili z naslovom »Mediacija v družbi«, pri čemer ohranjamo rdečo nit, da na vsakokratnih dnevih »odpiramo« nova razvojna področja – tokrat mediacijske veščine za deležnike iz gospodarstva ter mediacijske veščine za deležnike iz kmetijstva. Obenem se odzivamo na izražene želje dosedanjih udeležencev, ki so želeli dodatna znanja in veščine potrebne za samostojno izvajanje mediacijev okviru njihove dejavnosti, naj si bo neprofitna ali organizirana kot tržna dejavnost.

Uvodnem nagovoru izvršnega direktorja 7. Dnevov mediacij mag. Primoža Šporarja, mag. Gordane Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije ter predstavnice Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije ge. Mojce Lobnik, je sledil pregled stanja na področju mediacije v Sloveniji.

Mag. Gordana Ristin je izpostavila problematiko nepoznavanja zakona (nasploh) in neupoštevanje temeljnih načel s strani samooklicanih mediatorjev. Mag. Nina Betetto je povedala, da v okviru delovne skupine Dela Evrope pripravljajo nove smernice in dodatno poskušajo izdelati orodja za boljšo mediacijo (npr. standardizirani kurikulum usposabjanja). Dr. Srđan Šimac pa je poudaril, da mediacija ni le skupen sestanek, temveč celoten proces od predstavitve vključenih oseb naprej ter, da je kot mediator pomembno biti predvsem človeški.

Dogodek se je nadaljeval z okroglo mizo na vprašanje kako zagotoviti kvaliteto mediacije. Dr. Alan Uzelac je odprl je vprašanje ali je mediatorstvo poklic ali ne ter zakaj ne, obenem pa poudaril, da kakovost postopka mediacije sestavljajo uspeh (cena, hitrost, rezultat), zadovoljstvo uporabnikov in objektivna korist za državo. Po mnenju Zorana Hajtnika mora biti mediator visoko etična oseba in skrbeti za osebnostno rast ter imeti sposobnost samoomejevanja (nepristranskost). Glede regulacije mediacije so imeli sodelujoči podobno mnenje, mag. Primož Šporar pa je omenil še, da pri razvojno hitrih panogah preveč regulacije/omejitev duši razvoj. Smiselna pa je pravna podlaga za omogočanje razvojnih spodbud oziroma minimalna regulacija. Potrebno je izogibanje komercializaciji mediacije. Sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali tudi, da so lastnosti dobrega mediatorja neodvisnost, (pro)aktivnost, razmišljanje, in razumevanje mediacijskih aktivnosti kot vračanje skupnosti.

 

Mediacija v praksi – sekcija »Delovnopravna mediacija v gospodarstvu v praksi«:

Sekcijo je odprla mediatorka in voditeljica mediacijske skupine pri GZS Metka Penko Natlačen s svojim prispevkom o vrstah in pravnih podlagah za delovnopravno mediacijo v gospodarstvu. Temeljno sporočilo prispevka se glasi, da je treba biti v tovrstnih mediacijah posebej pozoren na to ali gre za kolektivni ali individualni spor in kakšno pravno podlago je treba uporabiti pri nesodnem reševanju spora. Metka Penko Natlačen je povedala, da MRS (mirno reševanje sporov) ni nov koncept in v KP že od leta 1975 (že v času stare Jugoslavije -> obrtniki). Pogosto je razlog za spor površna komunikacija, vloga mediatorjev pa je predvsem v tem, da se stranki poslušata. Ga. Penko Natlačen opaža tudi manjko kakovostnih list arbitrov oz. mediatorjev.

Aljoša Čeč iz KSS Pergam je predstavil pogled sindikatov na mediacijo. Bil je mnenja, da je potrebno še naprej graditi institucionalno okolje, ki bo spodbujalo ARS (alternativno reševanje sporov), kar označuje arbitražo in mediacijo (npr. v KolP, torej v kolektivnih pogodbah). Najprej je opisal na kakšen način sindikat posreduje, ko se nanj obrne delavec. Najpogosteje so v stiku s pristojnimi (kadrovska, pravna) službami delodajalca, precej konfliktov se namreč lahko reši že s poslušanjem nasprotne strani. Vendar pa je treba vedeti, da zaposleni na sindikatu pravi mediator ne more biti, saj je po naravi stvari na delavčevi strani in tako ne more biti nevtralna tretja oseba. Prav tako ni podoben odvetniku, saj si najraje prizadevajo za zunaj sodno rešitev spora.

Gorazd Čibej (član mediacijske skupine pri GZS) je opisal prednosti mediacije pred reševanjem sporov na sodišču. Povedal je, da so prednosti mediacije večje kot slabosti. Prednosti so predvsem hitrost, cena ter bolj zadovoljne stranke. Slabost pa predvsem zloraba (podaljšanje postopka, ribarjenje informacij).

Kako lahko psihoterapevtska znanja in veščine koristijo mediatorju pri njegovem delu je povzel mediator in psihoterapevt Robert Klun. Psihoterapija in mediacija seveda nista enaka postopka, a ima lahko mediacija podobne učinke z razrešitvijo določenega problema. Poudaril je, da so ključni dejavniki za uspeh v veliki meri izven vpliva mediatorja.

Dr. Tjaša Strobelj (odvetnica, mediatorka in psihoterapevtka) je predstavila pomembnosti napotovanje na mediacijo za afirmacijo mediacije kot načina reševanje spora. Povedala je, da je potreben širši pogled, ne-legalističen. Po njenem mnenju je pred vložitvijo tožbe obvezna mediacija.

Zadnji prispevek v sklopu sekcije  je predstavila mediatorka Tanja Cmrečnjak Pelicon iz Inšpektorata za delo. Ta je februarja 2017 začel s šestletnim projektom Odpravimo konflikte na delovnem mestu. Inšpektorat želi s posredovanjem med delavci in delodajalci, posebej glede dostojnega dela in varnega in zdravega delovnega okolja pripomoči k preprečevanju morebitnih sporov.

Sekcijo je zaključila mediatorka Penko Natlačen. Še enkrat je poudarila fleksibilnost mediacije, ki pušča odprte številne možnosti v reševanju sporov in strank ne omejuje na zahtevek. Z njo se da preprečiti eskalacijo številnih sporov, ki jim je vzrok le porušena komunikacija.

 

 

Akademski študij alternativnega reševanja sporov:

Dr. Peter Jambrek je poudaril, da je konflikt vseprisoten in mirno reševanje le-tega je višek civiliziranosti. Predstavil je tudi predmetnik študija alternativnega reševanja sporov, ki ga izvaja novogoriška Pravna fakulteta.

Mag. Ristin vidi alternativno reševanje sporov kot nadgradnjo sodniškega poklica, saj se svet in življenje spreminjata, demokracija pa terja predvsem to, da ima posameznik izbiro tudi glede načinov reševanja konfliktov, v katere je vpleten. To izbiro je primerjala s pojasnilno dolžnostjo zdravnika v medicini – šele ko je posameznik popolnoma informiran, ko so mu dane vse informacije glede vseh možnih načinov reševanja spora, lahko  sam odloči in izbere tistega, ki mu najbolj ustreza.

Dr. Tanja Pia Metelko je mediacijo označila ne zgolj kot rešitev obstoječega konflikta, pač pa za neko kulturo reševanja, kulturo dialoga. Kjer smo ljudje, tam so konflikti, zato je znanje alternativnega reševanja sporov uporabno vedno in povsod.

Po besedah dr. Alana Uzelaca, profesorja na zagrebški Pravni fakulteti, do pred približno desetimi leti splošna klima ni bila naklonjena alternativnemu reševanju sporov, saj so imeli predvsem odvetniki do tega posmehljiv in negativen odnos. Sčasoma se je to spremenilo, čeprav se še danes za mediacijo odločajo predvsem pravniki, ki ne sodijo v strog, tog sistem prava in ki so siti pravd, kar bi bilo treba spremeniti.

Prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani je povedal, da je po njegovem mnenju treba študente spodbujati h kreativnemu mišljenju in jih čimprej soočiti z mediacijo. Kljub temu pa pravi, da je treba prikazati tudi negativne vidike in ravno na ta način omogočiti kritično razmišljanje. Negativne vidike vidi v tem, da se pri alternativnem reševanju reši le spor, ne pride pa nujno do uresničitve materialnega prava. Na ta račun trpi pravna varnost, saj ni nekih sodnih precedensov, ki bi jim lahko sledili.

Dr. Jelena Arsić je poudarila predvsem vlogo pravnih klinik na pravnih fakultetah, ki omogočajo stik s prakso. Pravi, da so fakultete dolžne omogočiti takšno udejstvovanje študentom, saj s tem pridobijo široko uporabne veščine. Prav tako kot predhodniki tudi sama dojema mediacijo kot koncept prihodnosti, pravdo pa kot koncept preteklosti.

Sledili so še kratki komentarji iz publike, med katerimi je bil zanimiv komentar, da se pri vpeljavi alternativne medicine zdravniki srečujejo z enakimi problemi kot pravniki pri vpeljavi alternativnega reševanja sporov. Sledil je sklep, da je potrebno zakoreninjena stara, tradicionalna prepričanja spremeniti in prilagoditi družbi, v kateri živimo sedaj.

 

Znanje iz mediacijske prakse – prikaz veščin skozi igro vlog:

Pri omenjeni sekciji so sodelovali g. Andrej Razdrih, g. Andrej Rauter, dr. Tanja Pia Metelko ter ga. Anka Patru. Predstavili (zaigrali) so naslednjo zgodbo: na mediacijo sta pri šli dve stranki – predstavnika dveh podjetij (brez odvetnikov) v sporu. Ena od strank je bila zelo živčna, neučakana ter je dajala občutek, da ve vse ter je dala dobro vedeti, da mediacijo enači s sodnim postopkom. Mediatorja sta stranko pomirjala ter razložila razliko med mediacijo ter sodnim postopkom. Omenjeno je na začetku postopka mediacije zelo pomembno! Lahko se začne kot pogovor o vsakodnevnih stvareh (vreme, tekma itd.). Pomemben je uvodni nagovor mediatorjev, ki mora omogočiti strankam občutek varnosti.

Mediator na začetku razloži postopek mediacije: kako bo potekala, kaj vključuje (skupna in/ali posamezna srečanja), da je lahko srečanj več, kako je s plačilom itd. Odprlo se je vprašanje ali je bolj na mediacijo priti z odvetnikom ali brez. Glede tega so mediatorji različnega mnenja. Eni pravijo, da je bolje, da stranke na mediacijo pridejo brez odvetnika, druge so mnenja, da je boljša prisotnost odvetnika. Zakaj je prisotnost odvetnika dobra? Odg: vedno več odvetnikov ima tudi znanja za mediacijo.

Pomembno je, da ima vsaka stranka možnost povedati svojo zgodbo ter, da mediator poudari, da je obema strankama zadeva, zaradi katere sta prišla na mediacijo zelo pomembna. Čustva strank se umirijo takrat, ko imajo stranke občutek, da so uslišane -> čustva so OK!

Dobri odzivi mediatorja: »slišim vas« je bolje kot »razumem vas«, saj s tem dobi taka stranka občutek podpore/strinjanja.

Odprlo se je vprašanje glede ločenih srečanj s strankami. Tudi tu so bila mnenja mediatorjev različna, vendar jih je več podpiralo skupna srečanja kot ločena, so pa vsi poudarili, da so v nekaterih primerih ločena srečanja nujno potrebna oziroma neizogibna.

Obe stranki povesta svojo zgodbo oziroma svoje STALIŠČE. Preko skupnega pogovora mora mediator ali več mediatorjev pri strankah preiti od njihovih STALIŠČ, do njihovih dejanskih INTERESOV ter preko le-teh do iskanja REŠITEV. (STALIŠČA -> INTERESI -> REŠITVE) Stranke morajo začeti razumeti druga drugo. Če iz stališč preidemo k interesom, je možnost uspešne mediacije večja. Pomembno je najti skupne interese strank ter nanizati ponujene rešitve obeh strank, da se hitreje in lažje najdejo skupne.

Mediacija v kmetijstvu in gozdarstvu:

Na uvodu sekcije je ga. Andreja Krt Stopar (KGZS) predstavila praktične izzive in priložnosti za mediacijo na področju kmetijstva in gozdarstva, v nadaljevanju pa odgovorila na naslednja tri vprašanja:

– Zakaj mediacija v kmetijstvu in gozdarstvu? Odgovori: odprava dilem, časovni in stroškovni vidik,  graditev odnosov in zaupanja

– Področja uporabe mediacije? Odgovori: gospodarski spori, civilni spori, upravni spori. Največ je  na tem področju civilnih, družinskih sporov.

– Zakaj KGZS k temu ne pristopi? Odgovori: največji problem je motivacija, saj bi z njo lahko lažje prešli druga dva razloga, ki sta neusposobljenost za mediiranje in kadrovske in finančni viri, malce težje pa bi samo z motivacijo prešli sedanjo ureditev (častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice).

Sekcijo je nadaljeval g. Andrej Razdrih, ki je načel tri načine reševanja sporov: po načelu močnejšega, po načelu kdor ima bolj prav (sodišče) ter po načelu mirnega reševanja sporov (mediacija) -> slednji pa ni primeren za čisto vse spore. Po njegovem mnenju način  reševanja sporov prikaže kakšen človek je. Dober moderator mora po njegovih besedah imeti »Common sense and good heart.«

Sekcija se je zaključila z zaključkom, da bi bili v kmetijstvu in gozdarstvu najbolj potrebni civilna in družinska mediacija. Pri tem je pomembna preprostost, praktičnost in enostaven jezik –> izvedba mediacije mora biti primerna strankam (npr. kmetje).

 

Mediacija v praksi – »Družinska sekcija«:

MEDIACIJA KOT NAČIN VZPOSTAVITVE KOMUNIKACIJE MED STARŠEMA V KORIST OTROK

Marko Iršič iz Zavoda Rakmo izpostavi, da bi bilo pomembno, da ne bi bila mediacija povezana direktno s pravom ampak s komunikacijo oziroma, da ni potrebno, da gre za pravni spor, da začneš z mediacijo. Mediacija je konstruktivna komunikacija in transformativni del mediacije – naloga mediatorja je, da prispeva k transfomaciji konflikta iz destruktivnega k konstruktivnemu. Poudaril je tudi, da je komunikacija najbolj pomembna v partnerskem odnosu, saj  nerazrešeni konflikti vplivajo na odnos med partnerjema in so žrtev takih konfliktov otroci.

 

NASILJE V DRUŽINI IN MEDIACIJA

Dubravka Hrovatič iz CSD je povedala, da gre pri nasilju v družini za neenakovrednost partnerjev –žrtev je v podrejenem položaju, da je za nasilje vedno odgovoren povzročitelj ter da je potrebno razgovor z žrtvijo vedno opraviti brez prisotnosti povzročitelja nasilja.  Ga. Hrovatič je govorila o tudi o 10 dejstvih, ki jih mora vedeti vsak socialni delavec o nasilju v družini, pomembna pa so tudi za mediatorje. Dotaknila se je 22. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki govori o prepovedi alternativnega reševanja sporov.

 

VLOGA ODVETNIKA V MEDIACIJSKEM POSTOPKU (DRUŽINSKA MEDIACIJA)

Karmen Pavlin (odvetnica in mediatorka) je govorila o dveh pomembnih točkah: 1. opolnomočenje stranke pred prvim mediacijskim srečanjem in 2. pomoč stranki na mediacijskem srečanju. Opolnomočenje pomeni vzpodbujanje stranke (aktivno poslušanje in pravno opolnomočenje). Osnovno vodilo odvetnika je, da  gre za spor med strankama, zato naj ga rešujeta in o njem odločata stranki sami, vloga odvetnika pa je podpora, pomoč in pozitivna komunikacija z nasprotnim odvetnikom/mediatorjem. Odvetnik je v bistvu podaljšana roka mediatorja. Odločitve v mediacijskem postopku naj vedno sprejme stranka, odvetnik naj odločitvi stranke ne nasprotuje.

 

(NE)POSREDNO VKLJUČEVANJE OTROK V DRUŽINSKO MEDIACIJO

Sendi Murgel poudarja razmerje starši-otroci. Otrok včasih nima zaupne osebe, včasih pa jih ima preveč (starši, zakoniti zastopniki, strokovni delavci šole, vrtca, CSD…). Najpomembnejše je upoštevati otrokove želje in delovati v otrokovo korist. Šele po 15. letu ima otrok pravico vstopiti v postopek kot stranka. Glede vloge mediatorja in same mediacije je poudarila pozitivne in negativne strani. Razlogi za so: aktivna vloga otroka, obveščenost, vključenost, vedno s skladno s starostjo otroka, razlogi proti pa: ne prelagajmo odločitve na otroke, obremenitev otroka, zamaje se občutek varnosti, direktna vključitev otroka v konflikt med staršema. V primeru suma nasilja se mediacija ne izvaja (ureditev stopi v veljavo leta 2019).

 

Poslovna znanja za izvajanje samostojne mediacije:

Sekcijo  je g. Gregor  Sakovič začel z vprašanjem kakšni so cilji udeležencev v zvezi z mediacijo in kaj jih motivira in ovira, da bi postali mediatorji? Udeleženci so ob tem vprašanju odvrnili, da si želijo z mediacijo pomagati ljudem, obenem pa bi si želeli živeti od mediacije, kar pa naj bi bilo v Sloveniji zaenkrat še nemogoče. Govornik je odvrnil, da je za kakršnokoli panogo od katere želimo živeti zelo pomembo imeti načrt, pri katerem pa si moramo za začetek odgovoriti na pet pomembnih vprašanj: kako, zakaj, s kom, kaj in kdo.

Izpostavil je, da je pri prodiranju na trg zelo pomembna izbira dobrega poslovnega modela in eden izmed boljših, katere uporabljajo po večini pri vseh »start up-ih« je »Bussines Canvas Model«. Poudaril je, da se mora vsaka poslovna pot najprej začeti  s premišljeno analizo potreb ljudi oziroma potencialnih potrošnikov, torej moramo najprej, če želimo, da na trgu nekaj uspe, proučiti potrebe ljudi in potem glede na njihove potrebe ponuditi svoje znanje. Pomembno je torej vedenje, da nas kupci ne bodo našli sami ampak, da moramo mi sami vedeti kaj je naša kvaliteta.

V nadaljevanju je govornik kot osnovni model predstavil »Bussines Canvas Model«, katerega prednost naj bi bila v tem, da pomaga razstaviti sam poslovni model na gradnike, katere lahko sistematično testiraš in se pri tem odločiš za najbolj optimalnega. Prednost tega konkretnega modela naj bi bila v tem da je hiter, jedrnat, enostaven in pripraven. Gradniki tega poslovnega modela so, kot je omenjeno na začetku specifikacija kupcev, poudarjanje edinstvene ponujene vrednosti, iskanje distribucijskih poti, vzpostavljanje dobrih odnosov s kupci, iskanje ključnih virov aktivnosti in partnerjev, na konec pa je pomembna predvsem tudi preučitev stroškov, ter vsega, kar potrebujemo za delovanje.

Sekcija je bila zaključena z ugotovitvijo, da se je posla potrebno lotiti premišljeno in, da je uspeh v veliki meri odvisen od ponudnikovih predpriprav, pametne izbire poslovnega načrta in njegove kvalitetne izvedbe, ter, da pri tem storitev mediacije ni nikakršna izjema.

 

december  2017